Andreja
Širca Čampa

univ.dipl.inž., klinična dietetičarka

Kot strokovna sodelavka že več let sodelujem z nekaterimi uspešnimi slovenskimi podjetji in pri Pogrej in pojej pod drobnogledom pogledam vsako jed, ki jo ustvarijo.

Nasveti nutricionistke


Nasveti nutricionistke

Sol v prehrani


Svetuje Andreja Širca Čampa, univ.dipl.inž., klinična dietetičarka


Čezmerno uživanje soli v prehrani je pomemben dejavnik tveganja za nastanek kroničnih bolezni, ki ogrožajo zdravje ljudi. Po izsledkih nacionalne raziskave se v Sloveniji zdravo in pretežno zdravo prehranjuje le 23% ljudi, skoraj 60% odraslih prebivalcev ni redno dnevno telesno dejavnih, poleg tega še hrano prekomerno soli, kadi in uživa preveč alkohola.
 

Število dnevnih obrokov in ritem prehranjevanja povprečnega prebivalca nista ustrezna, energijska vrednost povprečnega obroka je previsoka, zaužijemo preveč skupnih maščob ter preveč nasičenih maščob, zaužijemo premalo sadja in zelenjave ter prehranskih vlaknin, ki so pomemben varovalni dejavnik pred kroničnimi nenalezljivimi boleznimi. Pri tem so še posebej ogroženi: moški, ljudje iz nižjega družbenega sloja, ljudje z nižjo stopnjo izobrazbe, aktivno zaposleni, prebivalci podeželskega okoljab ter ljudje v starostnem obdobju med 25 in 49 let.
 

Dokazano je, da dejavniki nezdravega življenjskega sloga spadajo med ključne vzroke nastanka in napredovanja najpomembnejših kroničnih nenalezljivih bolezni ter pojavljanja zapletov pri njih: bolezni srca in ožilja, sladkorne bolezni, nekaterih vrst raka, nekaterih kroničnih pljučnih obolenj, debelosti in osteoporoze ter drugih bolezni mišično-kostnega sistema. Čezmeren vnos natrija je eden od glavnih vzrokov za povišan krvni tlak, ta pa za možgansko kap (Nacionalni akcijski načrt za zniževanje soli, MZ 2010).
 

Zdravstveno stanje, povezano z nezdravo prehrano, neredno telesno dejavnostjo in nezdravim življenjskim slogom Slovencev, je alarmantno. Bolezni srca in ožilja so v 50 % glavni vzrok umrljivosti prebivalcev Slovenije. Rak predstavlja 26 % vzrokov umrljivosti med Slovenci. Obolevnost za rakom se je med letoma 1990 in 2001 povečala za 25 % pri moških in 30 % pri ženskah, umrljivost pa za 10 % pri moških in 9 % pri ženskah. Debelost se tako kot v drugih zahodnih državah povečuje tudi v Sloveniji, saj že lahko govorimo o epidemiji čezmerne hranjenosti in debelosti. Imamo 54,6 % čezmerno prehranjenih in 15 % debelih odraslih Slovencev. Pojavnost sladkorne bolezni je ocenjena na 4,3 % odraslih prebivalcev. Zvišano raven krvnega sladkorja ima 4 do 6 % Slovencev. V Sloveniji vsako leto zdravimo skorja 6000 bolnikov z osteoporozo. Med njimi je trikrat več žensk kot moških. Povišan holesterol v krvi ima kar 60 % odraslih Slovencev.

Bolezni srca in ožilja so vodilni vzrok smrti v svetu (tudi v Sloveniji), 80 % teh pripisujejo povišanemu krvnemu tlaku, kajenju in povišanemu holesterolu.
 

Zakaj telo potrebuje natrij

Natrij je makroelement. V telesu natrij uravnava količino vode in s tem osmotski tlak, vpliva na normalno delovanje mišic in živcev ter ima pomembno vlogo pri ravnotežju kislin in baz v telesu ter v prebavnih sokovih. Izloča se z urinom in blatom ter čez kožo s potenjem. Količina izločenega natrija je odvisna od vremenskih pogojev (poleti so izgube natrija večje zaradi potenja), fizične aktivnosti posameznika (športniki in zunanji fizični delavci imajo večje dnevne izgube) in od morebitnega bolezenskega stanja (bruhanje, driska, povišana telesna temperatura).
 

Uživanje natrija pri odraslem poteka pretežno v obliki kuhinjske soli (NaCl) in lahko močno niha. V življenjskih pogojih v Nemčiji, Avstriji in Švici za odrasle zadošča vnos do 6 g kuhinjske soli na dan. Od večjega uživanja ni pričakovati nobenih prednosti, vsekakor pa negativne učinke (Referenčne vrednosti za vnos hranil, 2009).
 

Raziskave v mnogih državah namreč kažejo povezavo med porabo kuhinjske soli in pogostostjo povišanega krvnega pritiska. Odvisno od genetskega nagnjenja obstajajo osebe, ki na vnos kuhinjske soli, ki je običajen v industrijskih državah, reagirajo s povišanim krvnim pritiskom. Obratno pa prehrana z malo kuhinjske soli pri mnogih pacientih s povišanim krvnim pritiskom znižuje krvni pritisk (Referenčne vrednosti za vnos hranil, 2009).
 

Povečano uživanje kuhinjske soli (med 5 in 10g/dan) pri ženskah po menopavzi poveča izločanja kalcija in drugih pomembnih snovi, ki posledično vplivajo na kostno presnovo. Pri ženskah po menopavzi lahko velika poraba kuhinjske soli okrepi procese razgradnje kosti.  V starostni skupini velik vnos kuhinjske soli prispeva k zmanjšanju gostote kosti. Zato se za njeno preprečevanje priporoča zmanjšanje vnosa kuhinjske soli do 5g/dan in povečanje vnosa kalcija na 1200mg/dan.
 

Priporočeni dnevni vnos natrija v organizem

Priporočen vnos nekega hranila v organizem pomeni vnos, ki naj bi ustrezal vsem individualnim fiziološkim nihanjem in zagotavljal zadostno zalogo hranilnih snovi v telesu.
Glede na fiziološke potrebe odrasli potrebuje dnevno 550 mg natrija, otroci v starosti od 1 do 4 let pa samo 300 mg natrija dnevno.

 


Svetovna zdravstvena organizacija in Organizacija Združenih narodov za hrano in kmetijstvo (FAO) priporočata za odraslo prebivalstvo 5 g soli/osebo oziroma kot največji, za zdravje še varen dnevni vnos, vključujoč vse vire soli v prehrani (WHO, 2003a). To priporočilo upošteva tudi Slovenija.


 

Po priporočilih Agencije za varnost hrane iz Velike Britanije (FSA) za dojenčke do starosti 6 mesecev znaša največji dnevni vnos soli manj kot 1 g, v starosti od 7 do 12 mesecev pa največ 1 g. Za otroke od 1. do 3. leta starosti se dnevno priporoča vnos največ 2 g soli/osebo, od 4. do 6. leta starosti največ 3 g soli/osebo, od 7. do 10. leta starosti pa največ 5 g soli/osebo (FSA, 2003).

Kot strogo revna z natrijem velja prehrana z 0,4 g natrija (oz. 1,0 g kuhinjske soli) na dan, kot revna z natrijem prehrana z 1,2 g natrija (oz. 3 g kuhinjske soli) na dan in kot zmerno revna z natrijem prehrana z največ 2 g natrija (oz. 5 g kuhinjske soli) na dan (Referenčne vrednosti za vnos hranil, 2009).
 

Glavni viri soli v prehrani

Številne raziskave so pokazale, da v razvitih državah  75 % dnevno zaužite soli pri prebivalcih predstavlja kuhinjska sol, dodana v različnih fazah tehnološke priprave hrane ter pri pripravi obrokov v različnih restavracijah in menzah. 10 do 15 % soli zaužijemo v obliki začimb ter dosoljevanja hrane pri mizi in pripravljanju. 10 do 12 % dnevno zaužite soli pa predstavlja naravno prisotna sol v še nepredelanih živilih (James et al., 1987; Mattes in Donnelly, 1991; WHO, 2006).
 


Kot ključne skupine živil, ki so med kupljenimi pomenile največje deleže razpoložljivosti soli, so kruh in krušni izdelki (pomenijo 1,8 g zaužite soli na osebo dnevno), mesni izdelki (1,7 g zaužite soli na osebo dnevno), predelana zelenjava (0,4 g zaužite soli na osebo dnevno) in siri, s katerimi zaužijemo 0,3 g soli dnevno.


 

Kako zmanjšati sol v prehrani

Glavni cilj Nacionalnega akcijskega načrta za zmanjševanje uživanja soli je ozavestiti prebivalce Slovenije (potrošnike pri izbiri, pa tudi ponudnike prehrane) o problematiki čezmernega uživanja soli ter jasno predstaviti smernice za zmanjšan uživanja soli v prehrani Slovencev. Pri tem je cilj povečati izbiro manj slanih živil in hkrati zmanjšati pogostost dosoljevanja pri pripravi hrane in pri mizi. Tako bi v Sloveniji dosegli manjše uživanje soli pri prebivalstvu ter manjši delež prebivalcev s povišanim krvnim tlakom in drugimi zdravstvenimi posledicami čezmernega uživanja soli.
 

Tudi v Proconiju si prizadevamo zmanjšati vsebnost soli v pasteriziranih jedeh in pri dobaviteljih vhodne surovine. Zavzemamo se za zniževanje povprečnega vnosa soli v pasteriziranih jedeh do leta 2020 v skladu z izvajanjem Nacionalnega akcijskega načrta za zmanjševanje soli.


Kratkoročni cilj je, da vse pasterizirane jedi, vsebujejo srednjo vrednost soli (od 0,25 do 1,25 g soli /100 g), dolgoročno (do leta 2020) pa bodo pasterizirane jedi vsebovale maksimalno vrednost soli med 0,7 do 0,8 g v 100g izdelka ali nižje.


 

Vsi naši pasterizirani proizvodi Pogrej in pojej so opremljeni s podatkom o vsebnosti soli na porcijo in na 100g izdelka. Podatki so pridobljeni s kemično analizo energijske in hranilne sestave vsakega posameznega proizvoda, ki je bila opravljena v neodvisnem laboratoriju.

 

 

Vse pravice pridržane, Proconi d.o.o., 2013 - Koncept in oblikovanje: