Andreja
Širca Čampa

univ.dipl.inž., klinična dietetičarka

Kot strokovna sodelavka že več let sodelujem z nekaterimi uspešnimi slovenskimi podjetji in pri Pogrej in pojej pod drobnogledom pogledam vsako jed, ki jo ustvarijo.

Nasveti nutricionistke


Nasveti nutricionistke

Označevanje živil glede na novo uredbo


Svetuje Andreja Širca Čampa, univ.dipl.inž., klinična dietetičarka


Področje označevanja živil ureja zakonodaja z namenom, potrošnikom omogočiti razumljive in zadostne informacije o vsebini in sestavi živilskih proizvodov. Ustrezno označevanje je pogoj za ustrezno obveščenost potrošnika, kar mu omogoča možnost izbire živil. Z decembrom 2014 bo v veljavo stopila najobsežnejša sprememba zakonodaje na področju označevanja živil in prehranskih dopolnil, ki jo bodo v praksi pričele uporabljati vse članice EU.

Slovenija je ena od prvih članic EU, ki je že sprejela izvedbo uredbe, ter natančno opredelila pristojnosti nadzora. Splošno označevanje živil je v pristojnosti Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. 

 

Označevanje živil delimo v tri področja:

 

SPLOŠNO OZNAČEVANJE

Med splošno označevanje sodijo vse besede, podatki, trgovska imena, blagovna znamka, slikovno gradivo ali simbol, ki se nanaša na živilo in se navedejo na embalaži, etiketi, obročku ali vratni etiketi, ki spremlja, ali se nanaša na takšno živilo. Splošne označbe na živilu morajo biti v slovenskem jeziku, na opaznem mestu embalaže, da so zlahka vidne, čitljive, neizbrisljive, ne smejo se prekrivati z drugim besedilom ali slikovnim gradivom. 

 

Glede na novo uredbo o označevanju živil informacije o živilih pomenijo vse informacije v zvezi z živili, ki so na voljo končnemu potrošniku ne le preko embalaže temveč tudi preko drugega spremnega gradiva ali drugih sredstev, vključno s sodobnimi tehnološkimi orodji ali verbalno komunikacijo torej enako velja tudi oglaševanje in predstavitev živil.

 

Informacije o živil ne smejo biti zavajajoče, zlasti:

• glede značilnosti živila in še posebej njegove narave, identitete, lastnosti, sestave, količine, roka uporabnosti, države izvora ali kraja porekla, načina proizvodnje ali pridelave

• z navedbo učinkov ali lastnosti, ki jih živilo nima

• z napeljevanjem, da ima živilo posebne lastnosti, če imajo take lastnosti vsa istovrstna živila.

 

Ime izdelka: je osnovna informacija, ki potrošniku pove, kakšne izdelke kupuje. Ime, pod katerim se izdelke prodaja, je lahko označeno s predpisom, (npr. sadni sok, sadni nektar, marmelada). Če ime izdelka ni predpisano, je dovoljeno uporabiti ime, ki je v Sloveniji običajno, ki pa potrošnika ne sme zavajati ali zmesti (npr. ričet, pasulj s klobaso). Domišljijska imena in blagovne znamke se sicer lahko uporabljajo, vendar le poleg imena živila (npr. alpsko mleko).

Seznam sestavin: je bistveni element pri označbi živila, na njem morajo biti vse sestavine, ki so prisotne v končnem živilu napisane, v padajočem vrstnem redu, glede na količino, ki jo izdelek vsebuje. Na prvem mestu je sestavina, katere je v živilu največ.

Neto količina: je količina izdelka v času pakiranja, označena mora biti v enotah mednarodnega merskega sistema: tekoča živila z volumnom (l, ml), ostala živila z maso (kg, g). Če se trdno živilo (npr. kisle kumarice v kisu) nahajajo v tekočem mediju, mora biti označena tudi neto količina trdnega živila, kot neto plod. Živila, ki se prodajajo po kosih (npr. jajca), je lahko navedeno število kosov, neto količina ni obvezna.

Označba »℮«: se nahaja ob navedbi neto količine in predstavlja zagotovilo proizvajalca za navedeno neto količino. Sistem polnjenja proizvodov, označenih s to oznako, je nadzorovan s strani pristojnih inštitucij.

Rok uporabnosti: mora biti jasno in vidno označen in pomeni rok, do katerega je živilo lahko v prodaji. Datum je sestavljen iz dneva, meseca in leta. Na izdelkih, z rokom uporabnosti do treh mesecih, je dovoljena navedba dneva in meseca. Na izdelkih, z rokom uporabnosti od 3 do 18 mesecev, zadostuje navedba meseca in leta. Na izdelkih, z rokom uporabnosti daljšim od 18 mesecev pa zadostuje samo navedba leta.

»Uporabno najmanj do…«: uporabljamo za označbo živil, ki niso mikrobiološko pokvarljiva. Datum pomeni da primerno shranjeno živilo ohrani svoje značilne lastnosti (npr. pasteriziran sadni sok), do navedenega roka.

»Porabiti do …«: uporabljamo za označevanje živil, ki so hitro mikrobiološko pokvarljiva (npr. skuta, jogurt). Tej navedbi morajo slediti podatki o pogojih shranjevanja živil.

Ime in naslov proizvajalca: na embalaži morata biti navedena ime in naslov proizvajalca ali tistega, ki živilo pakira in prodajalca, ki morata imeti naslov in sedež v EU. Za živila, ki so uvožena iz držav, ki niso članice EU, je potrebno navesti državo, v kateri je bilo živilo proizvedeno.

Država izvora ali kraj porekla: mora biti navedena, kadar bi izpustitev tega podatka lahko potrošnika zavedla glede pravega izvora porekla.

Serija oz. lot: Za serijo oz. lot se šteje enota živila v prometu, ki je predelano, izdelano ali pakirano pod enakimi pogoji. Omogoča sledljivost oz. identifikacijo serije nekega živila.

Pogoji shranjevanja: potrebno jih je navesti v primeru, ko so ti bistveni za uporabnost, varnost oz. senzoriko živila.

Navodila za uporabo: se morajo navesti v primeru, ko potrošnik brez tega podatka živila ne bi mogel pravilno uporabljati.

Črtna koda: je sistem za identificiranje izdelka, sestavljena je iz vertikalnih črnih črt, ki predstavljajo 13 številk in omogočajo optično branje. Prvi dve številki predstavljata državo, v kateri je bil izdelek narejen. Naslednjih pet številk predstavlja šifro proizvajalca ali distributerja v državi, naslednjih pet številk je šifra izdelka tega proizvajalca, zadnja številka pa je ključ za kontrolo.

Pakirano v kontrolirani atmosferi: pomeni, da je rok uporabnosti živila podaljša s pomočjo uporabe plina za pakiranje.

 

OZNAČEVANJE DOLOČENIH SNOVI, KI POVZROČAJO ALERGIJE ALI PREOBČUTLJIVOSTI; glede na novo uredbo, morajo biti snovi ali proizvodi, ki povzročajo alergije ali preobčutljivosti (alergena snov) jasno označeni med sestavinami na seznamu sestavin. Alergena snov se med sestavinami označi z vrsto pisave (stil pisave, bold, barva ozadja,..), ki se jasno razlikuje od preostalega seznama snovi. Kot alergene snovi je po novem potrebno označiti:
• žita, ki vsebujejo gluten (pšenica, rž, ječmen, oves, pira, kamut ali njihove križane vrste)
• jajca in proizvodi iz njih
• arašidi in proizvodi iz njih
• zrnje soje in proizvodi iz njih
• mleko, mlečni izdelki in proizvodi iz njih
• oreški (mandlji, lešniki, indijski oreški, ameriški orehi, brazilski oreški, pistacija, makadamija) in proizvodi iz njih
• ribe, raki in mehkužci ter proizvodi iz njih
• listna zelena
• gorčično in sezamovo seme
• volčji bob
• žveplov dioksid in sulfiti v koncentraciji več kot 10 mk/kg.

 

 

OZNAČEVANJE HRANILNE VREDNOSTI

Energijska vrednost in količine hranil, so količine, ki se nahajajo v živilu, ki se prodaja. Informacije se lahko nanašajo na živilo po pripravi, pod pogojem, da so priložena dovolj natančna navodila za pripravo. Energijska vrednost in količine hranil so izražene z merskimi enotami na 100 g ali 100 ml.

 

Označevanje hranilne vrednosti pomeni podajanje naslednjih obveznih informacij:
• energijsko vrednost v kJ in kcal
• količino maščob in količino nasičenih maščob
• količino ogljikovih hidratov in količino sladkorjev
• količino beljakovin
• količino soli (po potrebi je lahko v neposredni bližini označbe hranilne vrednosti izjava, v kateri je navedeno, da je vsebnost soli izključno posledica naravno prisotnega natrija).

 

Poleg obveznih označb energijske in hranilne vrednosti, se lahko navaja tudi vsebnost:
• enkrat in večkrat nenasičenih maščob
• poliolov (sladkorni alkoholi, sicer naravno prisotni v sadju in zelenjavi)
• škroba
• prehranskih vlaknin
• vitaminov in mineralov, ki so prisotni v znatnih količinah.

 

Poleg podajanja energijske vrednosti ali hranilne sestave na 100g se lahko omenjene informacije navedejo tudi na porcijo ali na jedilno enoto, ki jo potrošnik zlahka prepozna in pod pogojem, da je porcija ali jedilna enota količinsko opredeljena na označbi, ter da je navedeno število porcij v vsebovani embalaži.

 

Možne so tudi dodatne navedbe energijske vrednosti in vsebnosti količine hranil v grafični obliki ali v obliki simbolov, če so izpolnjene naslednje zahteve:
• temeljijo na natančnih in znanstveno dokazanih potrošniških raziskavah in potrošnika ne zavajajo
• njihov cilj je potrošniku olajšati razumevanje deleža ali pomembnosti živila v smislu vsebnosti energije in hranil v prehrani
• obstajajo znanstveni dokazi o razumevanju takšne oblike navedbe ali prikaza pri povprečnem potrošniku
• so objektivni in nediskriminatorni.

 

 

OZNAČEVANJE PREHRANSKIH IN ZDRAVSTVENIH TRDITEV

Na trgu je obstajalo vedno večje število živil, ki so bila označena in oglaševana s prehranskimi in zdravstvenimi trditvami. Da bi zagotovili visoko raven varstva interesov potrošnikov in olajšali njihovo izbiro, ter da bi preprečili zavajanje potrošnikov, je EU na tem področju sprejela enotno zakonodajo. Nova uredba usklajuje določbe zakonov ali drugih predpisov v državah članicah, ki se nanašajo na prehranske in zdravstvene trditve, z namenom, da se zagotovi učinkovito delovanje notranjega trga ob istočasnem zagotavljanju visoke ravni varstva potrošnikov.

Uporablja se za prehranske in zdravstvene trditve pri komercialnem obveščanju, in sicer označevanju, predstavljanju ali oglaševanju živil, namenjenih končnemu potrošniku, vključno z živili, ki so namenjena restavracijam, bolnišnicam, šolam, menzam ter podobnim obratom javne prehrane.

 

»Trditev« pomeni vsako sporočilo ali predstavitev, ki ni obvezna v okviru zakonodaje Skupnosti ali nacionalne zakonodaje, vključno s slikovno predstavitvijo, grafično predstavitvijo ali predstavitvijo s simboli v kakršnikoli obliki, s katero se navaja, domneva ali namiguje, da ima živilo posebne lastnosti.
  
»Prehranska trditev« pomeni vsako trditev, ki navaja, domneva ali namiguje, da ima živilo posebno ugodne prehranske lastnosti zaradi energije (kalorične vrednosti) in/ali hranil ali drugih snovi. Skladno z Uredbo (ES) št. 1924/2006 so dovoljene samo prehranske trditve, ki so navedene v Prilogi te uredbe in so v skladu s pogoji, določenimi v tej uredbi.

»Zdravstvena trditev« pa pomeni vsako trditev, ki navaja, domneva ali namiguje, da obstaja povezava med kategorijo živil, živilom ali eno od njegovih sestavin na eni strani in zdravjem na drugi strani (npr. pomaga pri prebavi).

 

 

ZAKLJUČEK

O prehranskih in zdravstvenih trditvah bomo zagotovo v enem od naslednjih prispevkov namenili še kakšno besedo in vam razložili kaj glede na zakonodajo lahko danes trdimo in česa več ne smemo. Zagotovo pa vas bomo poučili kako deklaracijo prebrati in kaj pomeni označevanje živila z GDA vrednostmi.

Vse pravice pridržane, Proconi d.o.o., 2013 - Koncept in oblikovanje: