Andreja
Širca Čampa

univ.dipl.inž., klinična dietetičarka

Kot strokovna sodelavka že več let sodelujem z nekaterimi uspešnimi slovenskimi podjetji in pri Pogrej in pojej pod drobnogledom pogledam vsako jed, ki jo ustvarijo.

Nasveti nutricionistke


Nasveti nutricionistke

Predsodki pred industrijsko pripravljenimi obroki


Svetuje Andreja Širca Čampa, univ.dipl.inž., klinična dietetičarka


Zakaj imamo Slovenci predsodke pred industrijsko pripravljeno hrano, Francozi, Angleži, Nemci, Poljaki, Skandinavci, … pa ne. Zelo preprosto zaradi zgodovine. Po vojni je Slovencem tako kot večini balkanskih narodov pripadla socialistična družbena ureditev. Delo v tovarnah se je začelo praktično sredi noči, ob  petih  šestih zjutraj in ob enih dveh popoldan sta bila starša že doma. Šole so vrata odprle ob sedmih, uradi in trgovine ob osmih. Služba je bila v sosednji ulici ali najdlje tri postaje mestnega avtobusa. Prometa na cesti je bilo malo. Mama je bila tudi v najslabšem primeru doma malo po tretji popoldan. V večini gospodinjstev smo sobivali z vsaj enim starim staršem, če ne kar obema – babico in dedkom starima slabih šestdeset let in že nekaj let v pokoju.

 

Vsak dan je bil rezerviran čas za kosilo med eno in pol četrto. Družina se je po opravljenih delavnih obveznostih zbrala in veselo zasedla položaje za jedilno mizo čakajoč na mamine ali babičine dobrote. Če gledamo na ta čas izključno z vidika prehranjevanja je bil to dober čas. Zajtrk je bil res sredi noči, vendar je bila v vseh tovarnah, uradih, … sredi dopoldneva organizirana malica (navadno topla in močnejša za fizične delavce in nekoliko lažja za tiste v pisarnah). Otroci smo imeli v šoli organizirano malico (tako kot še danes) in za peščico nesrečnikov, ki niso imeli doma nikogar, še kosilo. Včasih je v šoli jedla morda le petina otrok, danes jih je krepko več kot polovica.

 

Čas pa gre naprej. Otroci začenjajo pouk ob pol devetih, prav tako trgovine odpirajo svoja vrata kasneje saj so danes odprte petek in svetek. Nekoč so se nam zaradi urnika smilile medicinske sestre in zdravniki, danes pa se nam ne zdi nič hudega, da trgovke delajo enako kot bi bile dežurne na urgenci. Za nameček nekateri delajo neprekinjeno osem ur, kar pomeni začneš kasneje prideš kasneje, drugi pa z deljenim urnikom, z vmesnim postankom za kosilo.

Da bi družina jedla vsak dan za skupno mizo so le pobožne želje. Neprestano se nam nekam mudi, doma je kot na avtobusni postaji, eden je doma, drugi v prihodu, tretji že v odhodu, ker  mora na pot zaradi gneče na cesti toliko prej, dedki in babice pa namesto v pokoju še vedno v službi. Tudi glede prehranjevanja se zdi da smo se zataknili v tranziciji. Tako kot v drugih razvitih državah sveta se prehranski vzorci tudi v Sloveniji v zadnji nekaj desetletjih izrazito spreminjajo. Predvsem se povečuje uživanje predelanih energijsko gostih živil z visoko vsebnostjo sladkorja (sladke pijače). Na drugi strani se znižuje uživanje kompleksnih, neprečiščenih ogljikovih hidratov (riž, testenine, kaše). Za prebivalce Slovenije lahko trdimo, da v pomembnem odstotku ne zajtrkujejo, uživajo premalo dnevnih obrokov, sadja in zelenjave ter uporabljajo preveč živalskih maščob, hrano dosoljujejo in pogosto posegajo po »hitri prehrani« (Burgerji, Pizza, cvrtje,…). Obenem se zaradi pretežno sedečega življenjskega sloga v populaciji zmanjšuje energijska poraba.

 

In zakaj imamo predsodek pred industrijsko pripravljenim obrokom? Ker nanj zaradi zgodovine še vedno gledamo kot na pasulj in golaž iz konzerve, ki je imel polno dodatkov, da se ni pokvaril, z goro plavajoče masti po vrhu, pa še vonj je bil »industrijski« in čisto nič domač. Spahovalo pa se nam je še ves naslednji dan.

 

Čeprav so danes industrijsko pripravljeni obroki nekaj čisto drugega, saj so brez barvil, konzervansov, so energijsko in hranilno ovrednoteni in zato tudi toliko bolj skrbno pripravljeni predvsem z vidika uporabe maščob, je predsodek žal še vedno ostal. Zagotovo imamo pri industrijskih obrokih večjo kontrolo nad sestavinami kot pri pripravljenem obroku v gostilni. Doma je kontrola v smislu, da točno vemo kaj damo v lonec nedvomno boljša, je pa vprašanje če vemo koliko preveč ali premalo damo v lonec maščobe, sladkorja ali soli, in če vemo kakšna količina jedi predstavlja za nas primeren obrok, da ta ne bo energijsko prebogat ali prereven.

 

Industrijsko pripravljenega obroka  tudi  ne smemo enačiti s »hitro prehrano«, ki je sestavljena iz pretežno prečiščenih škrobnih živil, ocvrta, ali pražena na večji količini olja in bogatena z dodatki konzervansov. Industrijsko pripravljen obrok strmi k temu, da uporablja nepredelana živila (neoluščen riž, polnovredne testenine, kvalitetno pusto meso, perutnino brez kože). Večina kuharskih postopkov je klasičnih (kuhanje, pečenje in dušenje v lastnem soku), tako kot doma le, da se pripravi naenkrat večja količina jedi. Postopkom termične obdelave sledi še postopek pasterizacije, ki jedi podaljša rok trajanja.

 

Vsaka termična obdelava vpliva na hranilno kakovost živila. Vsako živilo ki ga termično obdelamo na kakršen koli način preko 55 do 60 0 C bo izgubilo praktično vse termo-nestabilne vitamine. Torej tako doma termično obdelano živilo kot industrijsko živilo. Pri industrijsko pripravljenem živilu (Pogrej in pojej) po pakiranju dodatno termično obdelajo živilo v namen podaljšanja trajnosti (uporabno do 30 dni), ki pa dodatno na hranilno vrednost živila oz jedi nima več nikakršnega vpliva, razen tega, da se z postopkom pasterizacije izognejo dodatkom konzervansov. Pomembno pa je poudariti, da k termično obdelanim obrokom vedno sodi tudi sveža zelenjava in sadje.

 

Zagotovo prave domače kuhinje industrijsko pripravljeni obroki ne bodo nadomestili, to tudi ni njihov namen. Namen industrijsko pripravljenih obrokov je premostitev časovne stiske, v kateri se znajdemo, namesto drugega ali tretjega sendviča je zagotovo boljša izbira. Zagotovo je idealna izbira tudi za starostnike, ko ne zmorejo več pripravljati obrokov zase in bi praktično stradali in postali hranilno in energijsko podhranjeni ter zato pogosteje zbolevali. Z industrijsko pripravljenim obrokom lahko ostanejo dlje časa v domačem okolju in še vedno dobro in okusno jedo za domačo mizo.

 

Dobro pa je, da pred odločitvijo o nakupu industrijsko pripravljenega obroka dobro preberemo deklaracijo in se predvsem prepričamo, da ti obroki ne vsebujejo konzervansov in barvil, saj jih prav zaradi pasterizacije ne potrebujejo.

Vse pravice pridržane, Proconi d.o.o., 2013 - Koncept in oblikovanje: